- 25. 04. 2017 - TOREK - 7. dan
za 10. OBLETNICO POROKE
(v lastni režiji brez navigatorja, 10 dni, 3379 km)

Aachen - Kornelimünster - Stolberg - Aachen (69 km)

Opis poti: Ko se zbudiva in urediva se odpraviva na zajtrk ob 7:29. Spoznava pa tudi lastnika hotela garni Göbel – ki nama je zaupal ključ ob 6-pasovni cesti kar pod kanto za smeti. V obednici je polno slik iz Caorle, in povprašava ga zakaj … Zelo rad in Caorle, pozna pa tu Portorož, Koper, Izolo in Bled. Po zajtrku se kar kmalu odpraviva na pot – z našim Stanetom sva dogovorjena ob 12:00 in imava še nekaj časa za raziskovanje. Najprej se odpraviva v KORNELIMÜNSTER (8:42) – kraj, mimo katerega sva šla mimo včeraj – kraj z bogato zgodovino – benediktinski samostan iz leta 814 – najprej se sprehodiva čez park in si ogledava ljubke hišice, potem ko je bila odprta, pa si ogledava še cerkev samostansko sv. Kolrneliusa. Z avtom nadaljujeva še na hrib do pokopališče zgodovinskega pomena – cerkvice sv. Štefana (9:33) – cerkev je bila sicer žal zaprta. A dovolj zgovorne se bilo stare nagrobne plošče. Na vrhu vidiva smerokaz za Stolberg 6 km – in nadaljujeva v STOLBERG (10:14) – parkirava v brezplačni fitness garažni hiši, najprej se ustaviva v TICu, potem pa se odpraviva po ljubkem mestecu. Slediva poti označeni na zemljevidu, najprej Finkenbergkirche z zanimivim pogledom na grad, stari trg in Vogelsang, potem vzpon na gradu in na koncu si ogledava še cerkev sv. Lucije. Sv. Lucija je bila tu upodobljena z mečem (to ugotoviva šele doma), sicer je s krožnikom na katerem s njene oči. Spustiva se nazaj v centre, potem pa se nama je že kar malo mudila, ura je bila 11:36, in midva sva bila zmenjena s Stanetom. Ko prideva direktno pred njegov blok ob 11:55, naju je že čakala zunaj, povabi naju v stanovanje, ki je v drugem nadstropju, in skoraj 92-letni Stane je zelo hitro kljub letom prišel gor, kar težko sva ga dohajala. Ko smo se malo pogovorili, smo se 13:20 na drugi del Aachna (iz dela Forst v predel Würselen) odpravili na kosilo v dom za starejše, kamor sam pogosto zahaja. Vozila sva midva, usmerjal pa naju je Stane, ko nekje ni rekel levo, sem peljal naravnost in bilo mu je zelo nerodno, potem pa se v ulici obrnil kar sredi ceste – sva mu rekla, saj smo turisti in nimamo pojma – zelo se je zabaval ob tem. Ob 13:26 smo še zadnji trenutek prispeli v dom (kosilo je bilo le do 13:45), smo se kar zaklepetali in se precej pozno odpravili. No kosilo je bilo zelo dobri, častil je Stane – 18 EUR za vse tri, midva pa sva častila kavico 3,2 EUR. Po kosilu smo se odpravili na bližnje pokopališče k njegovi ženi (14:15) – med tem se je zunaj močno stemnilo in pripravljalo se je na hudo nevihto. Ob 14:25 sva ga odpeljala domov, še prej pa nama je povedal, da je vesel da ima avto na bencin, čeprav je star že 22 let – sedaj so v Aachnu dovoljeni le še bencinski motorji, vsi diesel avtomobili pa imajo prepoved vstopa v mesto. Ko smo se bližali njegovemu bloku je že rekel: Ja postelja, prihajam – šel je k počitku, midva pa sva ob15:00 nadaljevala v center Aachna – v parkirno hišo (že zaradi nevihte, da je avto na varnem). AACHEN je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva. Midva najprej sva si ogledala mestno hišo (15:20)

Aachenska Mestna hiša, (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba iz leta 1330 in stoji med dvema osrednjima trgoma, Markt in Katschhof. Dvorana za kronanja se nahaja v prvem nadstropju zgradbe. V notranjosti je pet fresk aachenskega umetnika Alfreda Rethela, ki kažejo legendarne prizore iz življenja Karla Velikega, kot tudi podpis Karla Velikega. Prav tako so tukaj replike cesarskih insignij. Od leta 2009 je Mestna hiša postaja na poti Karla Velikega, program potovanj, s katerim se obiskovalcem predstavi zgodovinske znamenitosti Aachna. V mestni hiši je muzejska razstava, ki pojasnjuje zgodovino in umetnost zgradbe in daje občutek zgodovinskega kronanja, ki je potekalo tukaj. Portret Napoleona iz leta 1807, Louis-André-Gabriela Boucheta in njegove žene Josephine iz leta 1805, Roberta Lefevra si je mogoče ogledati v okviru poti. Kot včasih, je Mestna hiša sedež župana in Mestnega sveta, vsako leto se tu podeli nagrada Karla Velikega, ena najbolj prestižnih evropskih nagrad, ki se podeli osebi zaslužni pri delu v Evropi in njeni združitvi. – vmes je zunaj močno deževalo, po ogledu ob 15:36 (je že prenehalo deževati) sva nadaljevala z ogledom mesta, najprej cerkve st. Foillana iz leta 800, potem pa sva si ogledal Stolnico – za fotoaparat sva morala plačati 1 EUR.

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji. Je najstarejša stolnica v severni Evropi. Zgrajena je bila po naročilu cesarja Karla Velikega, v njej je bil potem tudi pokopan po smrti leta 814. 595 let, od 936 do 1531, je bilo v stolnični palatinski kapeli kronanih 31 nemških kraljev in 12 kraljic. Od leta 1802 je bila matična cerkev Aachenske škofije. Varnostnik nama je povedal, da več vidiva le, če greva na voden ogled.

Potem sva vzela karte za ogled zakladnice – V zakladnici so zelo pomembni predmeti: Lotarjev križ, doprsni kip Karla Velikega in Perzefonin sarkofag. Zakladnica v Aachnu velja za eno najpomembnejših cerkvenih zakladnic v severni Evropi. In karte za voden ogled stolnice – oboje skupaj 18 EUR – najprej sva si ogledala zakladnico, ob 17:00 pa se je pričelo vodenje v Nemškem jeziku (z nama je bil še en nemški par, prej smo se malo pogovarjali, in onadva sta prijazno prosila vodičko, če nama kaj še ekstra razloži v angleščini)

Karel Veliki je začel graditi palatinsko kapelo okoli 796 skupaj s preostalimi palačami. Konstrukcijo je zasnoval Odo iz Metza. Točen datum dokončanja ni znan, vendar pa pismo Alkuina leta 798 navaja, da se približuje konec in leta 805 je papež Leon III. posvetil končano kapelo. Livarna v bližini Aachna je ob koncu 8. stoletja izdelala več bronastih kosov, vrata, ograje, kipa konja in medveda. Karel je bil pokopan v kapeli leta 814. Med napadom Vikingov leta 881 je bila močno poškodovana, a je bila obnovljena leta 983. Potem ko je Friderik Barbarossa kanoniziral Karla Velikega leta 1165, je kapela postala cilj romarjev. Da bi obdržali velik naval romarjev, so v gotskem obdobju leta 1355 zgradili korno dvorano in dvodelno stekleno kapelo (Capella vitrea), ki je bila posvečenega ob 600. obletnici Karlove smrti. Kupolo, več drugih kapel in zvonik so izdelali pozneje. Ponovno je bila obnovljena leta 1881, ko je bil odstranjen baročni štuk. Leta 1978 je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine in je bila ena med prvimi 12 uvrščenimi stavbami, prva nemška in ena od prvih treh evropskih zgodovinskih stavb. Za stolnico sta značilna dva različna arhitekturna sloga, tudi tretji je očiten. Jedro stolnice je karolinška-romanska palatinska kapela, narejena po zgledu bazilike San Vitale v Raveni in je majhna v primerjavi s poznejšimi dodatki. Kor je zgrajen v gotskem slogu. Nekateri deli so v otonskem slogu, na primer območje okoli prestola. Palatinsko kapelo ali karolinški osmerokotnik v središču stolnice so postavili kot kapelo aachenske kraljeve pfalce med letoma 796 in 805 po zgledu drugih sodobnih bizantinskih zgradb (npr. Male Hagije Sofije v Konstantinoplu). Gradbeni mojster je bil Odo iz Metza in je zasnoval kupolo osmerokotne notranje sobe, obdane s 16-stransko zunanjo steno. Razpon in višina sta bila na območju severno od Alp neprekosljiva več kot 200 let. Palatinska kapela je visok osmerokoten prostor s še dvema nadstropjema nad pritličjem. Osmerokotnik s premerom 14,46 metra je sestavljen iz močnih stebrov, nad katerimi je osmerokoten križni obok, ki pokriva osrednji prostor. Okoli tega notranjega osmerokotnika je 16 dvostranskih nizkih križnih obokov, ki podpirajo visoko galerijo zgoraj. To zgornje nadstropje je znano kot visoka cerkev (Hochmünster). Obokane odprtine spodnjega nadstropja so le pol tako visoke kot tiste na galeriji, zato je videti čokato in nerodno. Dve nadstropji sta ločeni med seboj z razsežnim vencem. Glavni oltar in cesarski prestol sta v zgornjem nadstropju kapele v osmerokotnem stranskem prostoru, prekritim s sodčkastim obokom, ki leži pod kotom. Ta del je bil povezan s pfalco prek stranskega prehoda. Nad oboki galerije se dviga osmerokotni boben z okenskimi odprtinami, nad temi pa je kupola. Na vzhodnem koncu je bila majhna apsida, ki jo je pozneje nadomestil kor. Nasproti tega je bil stopenjski vhod k preostali zdaj propadli pfalci, westwerk. Svetloba je vstopala skozi tristopenjski sistem krožnih obokanih oken. Vogali osmerokotne kupole so združeni z zidom s sistemom parnih pilastrov s korintskimi kapiteli. Zgornja galerija ima odprtine razdeljene z mrežo stebrov. Ti stebri so starodavni in so iz cerkve svetega Gereona v Kölnu. Karel je bo koncu leta 1815 dovolil pripeljati starinske kamne v Aachen iz Rima in Ravene. Leta 1794 so jih ob francoski zasedbi Porenja odnesli v Pariz, toda leta 1815 so jih pripeljali nazaj v Aachen, razen polovice, ki so ostali v Louvru. Leta 1840 so jih vrnili na njihov prvotni prostor, manjkajoče pa so nadomestili z novimi granitnimi stebri. Notranje stene so bile prvotno obložene z marmorjem. Okrogle obokane odprtine v zgornjem nadstropju v stranskih stenah osmerokotnika med stebri pred mezaninom so okrašeni z meter visoko ograjo iz karolinških bronastih drogov. Ti drogovi so bili odliti pred 1200 leti v enem kosu po rimskem modelu. Prvotni mozaik v kupoli, ki je bil verjetno narejen okoli leta 800 in je upodabljal Kristusa, kar je znano iz srednjeveških virov, kot zmagoslavnega gospodarja sveta, obdanega s simboli štirih evangelistov, s 24 starešinami iz Janezovega razodetja, ki mu darujejo svoje krone. Leta 1880/81 je bil mozaik obnovljen v beneški delavnici Antonia Salviatija skladno z načrti belgijskega arhitekta Jeana-Baptista de Bethuna. Kupola je zapleteno okrašena z mozaičnimi ploščicami. Zunanje stene so narejene iz klesanega kamna, v glavnem nepovezane in brez dodatnega okrasja. Edina izjema so izbokline stebrov kupole, ki so okronane z antičnimi črkami. Nad karolinškim zidom je romanska vrsta lokov nad poznoantično preslico. Kapela se ponaša z nenavadnimi baročnimi odprtinami. Aachenska stolnica je bila v času Karla Velikega ometana rdeče, kar so najnovejše ugotovitve Renskega urada za spomenike. Omet je bil narejen z dodatkom zdrobljene rdeče opeke. Barva je verjetno nakazovala cesarsko naravo dela. Westwerk, zahodna fasada stolnice je karolinškega izvora in jo obdajata dva stopničasta stolpa. To je dvonadstropna stavba, ki je v pritličju sodčkasto obokana in zaključena z verando iz 18. stoletja na zahodu, je glavni vhod v cerkev. Glavni vhod v stolnico, vrata, narejena v Aachnu okoli 800, so bila med westwerkom in kapelo v tako imenovanem šestnajstkotniku do leta 1788. Portal je bil obnovljen leta 1924. Vsako krilo je razdeljeno na osem pravokotnikov – število osem je simbol v krščanstvu, simbol nedelje, dan vstajenja Jezusa Kristusa in s tem popolnosti, mogoče ga je najti pri merah kapele znova in znova. Ta polja so uokvirjena z okrasnimi trakovi, ki so narejeni iz okraskov v obliki jajc. Jajce je simbol življenja in plodnosti že iz antike. Vrata so okrašena z obroči v obliki levje glave s 24 (tj. dvakrat dvanajst ali trikrat osem) akantovimi listi. Vrata imajo obliko vrat antičnega rimskega templja in potrjujejo trditev Karla Velikega, da bo ustanovil nov Rim v Aachnu s palatinsko kapelo kot monumentalno zgradbo. Narejenih je bilo več kipov iz brona, tudi konjeniški kip, verjetno kot vzporednica s kipom Marka Avrelija v Rimu. V preddverju je bronast kip medveda, verjetno narejen v 10. stoletju, tj. v otonskih časih. Nasproti je bronast storž s 129 preluknjanimi luskami, visok 91 cm (skupaj s podstavkom); datacija je sporna in se giblje od 3. do 10. stoletja. Podstavek je otonski in ima napis v heksametru, ki se nanaša na reki Evfrat in Tigris v Mezopotamiji. Storž naj bi bil prvotno del vodnjaka in naj bi bil v karolinških časih v predverju kapele. Za zgornje nadstropje je značilna izjemno fina opeka zahodnega zidu. V notranjosti so izbokline navzven, medtem ko ima zunanjost izbokline navznoter, tako da je karolinško zahodno fasado treba obravnavati kot konveksno-konkavno izboklino. Pred gradnjo verande v 18. stoletju je bil na karolinški zahodni fasadi viden narteks, ki spominja na veliko nišo, zaključeno s polkrožnim lokom na zahodnem višjem nadstropju, ki je ustrezala polkrogu sodčkastega oboka nižjega nadstropja. Danes je zahodna fasada razpadla zaradi velikega zahodnega okna. Okenski okvir je iz gotike in je nadomestil manjše okno iz karolinškega obdobja, ki je verjetno deloval kot okenski križ (dvojni lok s stebrom v sredini). Sodobno okno je zasnoval Ewald Mataré leta 1956. Mataréjeva oblika posnema, vendar abstraktno, strukturo karolinških bronastih vrat v notranjosti kupole. Bron in nepredelan kremen sestavljata samo okno. Vloga zgornjega dela zahodne fasade ni povsem jasna. Pravica do krsta (dolgo namenjena le kolegijski Marijini cerkvi) pri krstilniku, ki je bil kar za marmornim prestolom do konca starega režima (Ancien Régime). Verjetno je bil prostor vključen v te obrede. V zahodni fasadi pod velikim zahodnim oknom je še danes majhno okno (fensetella), skozi katero se vidi na dvorišče spodaj, nekdanji atrij. Gotovo je bil karolinški prehod povezan s to sobo na severni steni, ki povezuje Kraljevo dvorano (Aula Regia) na severu pfalce s cerkvijo. V spodnjem sodčkasto obokanem prostor na zahodu je bil verjetno grob Karla Velikega po njegovi smrti 28. januarja 814 in njegovem pokopu v Perzefoninem sarkofagu. Nadstropje v zahodni fasadi, ki leži nad tem prostorom, je bilo predelano v prvi polovici 14. stoletja in v 17. stoletju; stolp je bil končan med letoma 1879 in 1884. Med letoma 1355 in 1414 je bil na pobudo aachenskega župana Gerharda Chorusa (1285–1367) zgrajen gotski kor na vzhodu palatinske kapele. Pred tem je moral biti tu pravokotni karolinški kor. Gotski kor je dolg 25 m, širok 13 m in visok 32 m. Zunanja stena je, kolikor je bilo mogoče, predrta z okni – površina stekla je več kot 1000 m2 (od tod ime Glashaus– steklena hiša). Zasnovan je bil kot steklen relikviarij za svete aachenske relikvije in telo Karla Velikega. Zasnova se zgleduje po Sainte-Chapelle v Parizu, prav tako prostor za pomembne relikvije in kraljeva kapela. Za zaščito oboka kora so bile med gradnjo vgrajene železne palice za prevzem stranskih pritiskov na ozkih kamnitih podporah in da bi bilo čim več prostora med njimi za okna. Okoli palatinske kapele je več stranskih kapel. V smeri urnega kazalca od jugovzhoda so: na jugovzhodu je kapela svetega Mateja, zgrajena v poznem 14. stoletju, istočasno kot kor, ki je poleg nje; gotska kapela svete Ane. Nižje nadstropje je bilo prvotno narteks enih stolničnih vrat, pozneje so vrata zaprli in prostor spremenili v kapelo; Madžarska kapela. Prvotno gotska stranska kapela, predelana v baročnem slogu v 18. stoletju, po načrtih italijanskega arhitekta Josepha Morettija; neposredno ob zahodnem pročelju proti severu je kapela svetega Nikolaja in svetega Mihaela iz 15. stoletja z neobaročnim oltarjem v prezbiteriju, narejenem v 20. stoletju, delo Josepha Buchkremerja. Prej je bila grobnica kanonikov aachenske stolnice; kapela svetega Karla in Huberta, vgrajena v osmerokotnik; kapele, povezane s kompleksom stolnice, so v križnem hodniku (vseh svetnikov in vseh mrtvih) in v preddverju stolnice (krstilna kapela). Aachenska stolnica hrani zbirko srednjeveških umetniških predmetov iz pozne klasične, karolinške, otonske dobe in dobe Staufovcev, ki so izjemni po svojem umetniškem in verskem pomenu. V zahodni galeriji v spodnjem nadstropju, nasproti kora, je prestol Karla Velikega, ki so ga v zadnjih desetletjih na novo raziskovali. Prvotni karolinški prestol je narejen iz ostankov bazilike Božjega groba v Jeruzalemu. Videz prestola in njegova postavitev v palatinski kapeli se v stoletjih nista spremenila. Med letoma 936 in 1531 je 31 nemških kraljev sedlo na ta prestol po maziljenju in kronanju pri Marijinem oltarju. Marijin relikviarij počiva v koru cerkve in datira v 1220–1239. Okrašen je s figurami Kristusa, Marije, Karla Velikega, papeža Leona III. in dvanajstih apostolov ter ima štiri velike aachenske relikvije: Marijin plašč, Kristusova oblačila, krpo Janeza Krstnika po obglavljenju in Kristusov moški sramni predpasnik. Od začetka leta 1349 relikvije vsakih sedem let vzamejo iz svetišča in jih dajo na ogled med velikim aachenskim romanjem, nazadnje junija 2014. Iz oboka kupole visi na dolgi verigi, približno štiri metre nad tlemi, okrogel lestenec, ki je sestavljen iz osmih ukrivljenih obrazov. Njegov premer je več kot štiri metre in je znan kot Barbarosov lestenec (1165/1170). Ta umetnina je bila donacija cesarja Friderika Barbarosse in njegove žene Beatrice. 48 sveč v lestencu slovesno osvetljuje cerkev.Med letoma 1002 in 1014 je dal Henrik II. postaviti prižnico kot ambon v vzhodno stransko ladjo in je med najveličastnejšimi umetniškimi zakladi otonske renesanse. Napis na zgornjem in spodnjem robu jasno opredeljuje darovalca Henrika II. in se sklicuje nanj kot REX PIVS HEINRICVS. Prižnica je iz hrasta in v celoti filigransko okrašena z dragimi kamni, z veliko dragocenimi predmeti iz antike, s štirimi bakrenimi cizeliranimi reliefi (tehnika repoussé) z upodobitvami evangelistov in šestimi ploščami iz slonovine iz 6. stoletja. Lesene stopnice datirajo v leto 1782. Ambon je bil temeljito obnovljen leta 1816/1817 in spet med 1926 in 1937. Danes se prižnica še vedno uporablja ob liturgičnih slovesnostih. Zlati oltar, Pala d'Oro, danes sestavlja antependij visokega oltarja, ki je verjetno nastal okoli leta 1020 v Fuldi. Vsebuje sedemnajst posameznih zlatih plošč s cizeliranimi reliefi. V središču je Kristus na prestolu kot Odrešenik v mandorli, ki ga obdajata Marija in nadangel Mihael. Štirje okrogli medaljoni s podobami simbolov evangelistov kažejo povezave do drugih dvanajstih reliefnih plošč s prizori iz življenja Jezusa Kristusa. Začnejo se z začetkom v Jeruzalemu in končajo s srečanjem žensk z vstalim Kristusom pred odprtim grobom na velikonočno jutro. Upodobitve se berejo od leve proti desni, kot knjiga. Slogovno ni enotna. Prvih pet reliefov je verjetno iz zlatarne v Porenju in se odlikuje z izredno veselo pripovedjo. Verjetno je darilo cesarja Otona III. Druge plošče, skupaj z osrednjo skupino Kristusa, Marije in Mihaela, črpa iz bizantinskih in poznih karolinških predhodnikov in naj bi jih dodal Otonov naslednik Henrik II. V poznem 15. stoletju je verjetno zlati oltar oblikoval ogromen oltarni sistem skupaj z 12 reliefi apostolov v stolnični zakladnici, prizori iz Marijinega življenja, kar naj bi uničile francoske revolucionarne čete leta 1794, ko so zasedle Aachen. V zvoniku stolpa visi osem zvonov na lesenem okvirju. Zvonovi so bili uliti v treh letih po požaru leta 1656 v delavnici Franza Von Trierja in njegovega sina Jakoba. Razporeditev iz srednjega veka se je ohranila vse do danes, razen Marijinega zvona, ki je bil zamenjan dvakrat. Zadnji je iz leta 1958.
Ogled stolnice je bil zelo zanimiv in poučen. Z ogledom sva zaključila ob 18:10, potem sva si še ogledovala mesto – muzeji so bili žal že zaprti. Še nakup spominkov za 9,95 EUR, plačilo parkirnine 9 EUR in ob 19:12 center Aachna zapuščava, ustavita se še v Lidlu ob 20:05, kjer dava 2,44 EUR za večerjo, potem pa se odpraviva v najin hotel. Ter se po večerji kmalu odpraviva k počitku.

Povezave:
- Rakovnik
-------- - Marija Pomočnica
- Ljubljana

na zajtrku - 7:29



Kornelimünster - 8:42


ogled cerkve

pokopališka cerkev na krajem

STOLBERG - 9:57

mogoče to deluje




grad

cerkev sv. Lucije

že zapuščava Stolgberg - 11:36

na obisku

in kosilo

obisk pokopališča

temni nevihtni oblaki

AACHEN - center - 15:04

ogled Mestne hiše

cerkev sv. Foillana

ogled stolnice

ZAKLADNICA

čakajoč na pričetek vodenja

voden ogled Aachenske stolnice

prestol kralja Salamona


skrinje z relikvijami - Marije, Jezusovega rojstva ...

ogled mesta - 18:10


potem pa Aachen zapuščava ob 19:12, še v Lidl in v najin Hotel

potem pa k počitku.

------------------------------------------------------------------

STROŠKI 7. dan

Kosilo za 3 (18 EUR) - brezplačno
Kavica 3,2 EUR
Aachen stolnico – foto 1 EUR
Aachen zakladnica + voden ogled stolnice 18 EUR
Parkiranje Aachen 9 EUR
Spominki 9,95 EUR
Večerja 2,44 EUR
----------------------------------
SKUPAJ stroški sedmi dan: 43,59 EUR


-------------------------------------------------------------------

Povezava na 8. dan - sreda (26-04-17)

NaIzletu.Si JASLICE REKE, JEZERA, SLAPOVI, IZVIRI, IZLIVI ... JAME PARKI (NARAVNI, ZOO ...) GRADOVI CERKVE KRAJI IZLETI po datumu Velikost strani se spreminja s tipko Ctrl + (za večjo) in Ctrl - (za manjšo sliko) - vse slike so last www.NaIzletu.Si KORISTNE INFORMACIJE ŽIVALI, ki smo jih srečali DRŽAVE - kje smo že bili