- 08. 07. 2007
- |
|
Nedelja, da za mašo ...
Po maši sva si podrobenej ogledala cerkev
Svetega Ulricha in Afra in potem šla (vsaj mislila vsa tako)
še na ogled mesta. Ko sva prišla iz cerkve, sva zunaj zagledala slovenske narodne noše ... in slišala slovensko besedo. Zaustavila sva se ... in vprašala, če so Slovenci. Izvedela sva, da je naslednja maša MAŠA NARODOV, povedala sva od kje sva ... in povprašala, če je tu kje ROMAN KUTIN, naš bivši kaplan. Presenečena sva izvedela, da je Roma Kutin župnik prav v tej veliki in mogočni cerkvi, in, da bo somaševal pri maši narodov ob 10.30 ...
Šla sva ga poiskati v zakristijo. Ko najau je zagledal (to je bilo
10 min pred začetkom maše) se naju je zelo razveselil, dala sva mu
nekaj vizitk z www.NaIzletu.Si ... in se malo pogovorili, kar sredi
cerkve se je pogovarjal z nama, in nama predstavil še nekaterim ostali
prisotnim Slovencem. Povabil naju je k maši, a žal sva morala naprej. Šla sva le še čez cerkev, da sva videla mesto, in že sva hitela v avto in naprej. V končni fazi bi bilo vseeno, če bi bila še pri eni maši, saj sva eno uro tavala po cestah in iskala pot za naprej (pot iz mesta) In že sva se peljala mimo Gesrthofen, Maotingena in Oberendorfa do
najine naslenje točke Donauwörtha. Najprej sva šla v pizzerija na WC, kjer naju mogoče še danes čaka pizza, saj sva natakarja vprašala, (po WC-ju seveda), če imajo pizze, in da se bova vrnila na pizzo čez kakšno ura, zaenkrat se še nisva. Mesto je zelo zanimivo, saj so vse hiše precej visoke in ozke, z zanimivimi strehami. Najprej sva si ogledala gotsko
cerkev Device Marije
Sledil je ogled ulic
ter sotočja Wörnitza in Donave, ki je tu zelo majhna pogled na Donavo pri sotočju sprehodila sva se čez park mimo grajskega obzidja mimo na novo grajenega anfiteatra do naslednje cerkve in baročnega samostana Sveti Križ
počasi sva se vračala proti avtu, in pazila, da se izogneva pizzeriji
... in že sva nadaljevala do najine najodaljenejše točke gradu Harburg Sledilo je kosilo in bežen ogled gradu. No tu sva romantično cesto zaključila ... vsega se pač ne, da videti v eni rudni ... in nekje je treba končati. Vračala sva se po pusti cesti mimo Neuburga do Ingolstadta in potem
dol po AC do naslednje točke Freisinga Sledil je ogled mesta, polnega medvedkov
levi spodaj je PUNČKA najprej sva prišla v cerkev, kjer so imeli ravno mašo z zelo lešim
petjem - verjetno je bila kakšna slovesnost, saj je bila cerkev vsa
v mlajih končno sva prišla do mogočne
cerkve na hribu, ki sva si jo tudi podrobno
ogledala poleg glavne cerkve je še zanimiva manjša kapela Potem sva šla še na kor, kjer so imeli ravno generalka (orkester namreč)
... vmes mi je zvonil ravno mobitel na melodijo Mozrat: Marija Pomočnica
(orkestracija), in dirigent je bil čiesto zmeden, kdo od inštrumentalistov
mu je začel igrati Mozarta?! Pot sva nadaljeval naprej, vendra ker se je močno ulilo, in ker je na AC vse stalo, ker se je zgodila prometna nesreča, sva pot ubrala po svoje, po svoji orentaciji vzporesno z AC proti Münchnu; tako sva se peljala čez Freising - Hohenkammer - MarktIndersdorf - Dachau (mimo taboriška, ki si ga seveda nisva ogledlaa) - Fürstenfeldbruck - Inning - Ammersee - Worthsee - Pilsensee - Seefeld - Starnberg - Starnbergsee - Oberrau - in končno prispela do najinega naslednjega prenočišča - najlepšega Partenkirchen (Garmisch-Partenkirchen) Cena na noč 35 EUR / osebo s čudovitim pogledom na hribe. Šla sva na večerjo in na ogled mesteca,
ki pa je po poslikavah skoraj lepši od Oberammergaua. Prenočila sva v SOBI LUDVIKA BAVARSKEGA: Gästehaus Zufridenheit |
|