www.NaIzletu.Si ™

Trije pevci našega rakovniškega župnijskega pevskega zbora – jaz Mirko (31) ter dve novi pevki sestri Lucija (33) in Barbara (36) smo se dogovorili in odločili, da gremo skupaj na izlet. Sam sem prej že več let z mamo Marinko (64) raziskoval Slovenijo, njene lepote, ter pa tudi sosednje države, videla in doživela sva že marsikaj. Predvsem pa je zato zaslužen moj stric Bogdan (74), po katerem sem podedoval raziskovalno žilico. Tako sem svoje bogastvo želel deliti tudi z drugimi.
In res prišla je priložnost – praznik – dela prost dan – ponedeljek 31. 10. 2005. Za naš prvi izlet smo se odločili za 16 km oddaljeno cerkvico sv. Petra na Vrhu nad Želimljami, kjer je lep sprehod pa tudi zelo lep razgled. Vidi se Tabor, Ahac, Veliki Osolnik, Krim, Golo, Dobravico, Ljubljansko Barje, Triglav, pa še marsikaj do kamor seže pogled. Vrh pa je tudi delček Svarunove poti. No vse lepo in prav, a ravno ta naš dan je bil precej meglen. No kakorkoli že dogovorjeni smo bili in smo šli.
Na pot smo se odpravili dopoldne, okoli 10:00, in sicer z RAKOVNIKA (od koder smo vsi trije tudi doma). Z avtom smo zavili na Dolenjsko cesto in po njej nadaljevali mimo Rudnika, Lavrice in Škofljice, tu smo čez železniško progo zavili desno na (kočevsko magistralo) in nadaljevali mimo Pijave Gorice do smerokaza VRH – tu smo na ovinku zavili levo, mimo bifeja in desno čez gozdiček, kjer smo na manjšem parkirišču pred krajem VRH NAD ŽELIMLJAMI parkirali avto. Peš smo se čez travnike odpravili čez kraj ter po glavni cesti ter potem po kolovozu nadaljevali do cerkvice sv. Petra. Ko smo prišli do cerkve, ki je na 580 metrov nadmorske višine, se seveda zaradi megle ni nič videlo … še cerkev komaj. Po glavni cesti smo se vrnili nazaj do avta, in se v eni uri naužili vsaj nekaj svežega zraka.
No ker pa sem jima jaz vseeno želel pokazati nekaj lepega smo se odločili, da si ogledamo še cerkve sv. Primoža in Felicijana na Zgončah. Pot smo čez gozdiček nadaljevali na glavno cesto in zavili levo. Nadaljevali smo mimo Turjaka do Rašce, tu smo zavili desno mimo Trubarjeve domačije in pot nadaljevali v Knej, tu zavijemo levo v Mišjo dolino. Pot smo nadaljevali v smeri Karlovice, a smo v kraju Logarji – Tomažini zavili desno v smeri Zgonče. Ko se po vijugasti cesti vzpnemo pod kraj ZGONČE na ovinku pod krajem pustimo avto in se navzgor čez breg in travnik odpravimo do cerkve sv. Primoža in Felicijana (817 m), tu je ob lepem vremenu pogled še veličastnejši, a kaj ko še 1 meter pred cerkvijo še cerkve nismo videli.
Vrnemo se po cesti nazaj do avta, in seveda, ker sem jima želel vseeno nekaj pokazati … pot nadaljujemo – sedaj do 26 km oddaljenega gradu Snežnik. Ko pridemo do avta, našo pot nadaljujemo mimo kapelice in mimo točke Claustra Alpium Iuliarum – Rimski limes – torej pot nadaljujemo po stari rimski cesti čez zaselke Bane, Naredi tu zavijemo levo in prispemo v Lužarje, ter se spet mimo oznake za Claustra Alpium Iuliarum – Rimski limes spustimo na glavno cesto, in sicer zavijemo desno, čez Rogovilo, Zakraj, mimo Kramplje, potem pa že prečkamo vodovje Bloščice, in na naši levi se kmalu prikaže smerokaz za Novo Vas, tu zavijemo levo in nadaljujemo mimo VOLČJEGA – BLOŠKEGA JEZERA – kratek postanek ob jezeru in čez gozdiček že prispemo v Novo Vas, tu zavijemo desno in naprej mimo Bloške Police, ter levo čez Lož, Stari Trg pri Ložu, čez Veliki Obrh na Pudob, in že na desni zagledamo smerokaz za KOZARIŠČE, in že prispemo pred Grad SNEŽNIK (581 m) – tudi tu (kot seveda celo pot) gosta megla – a tu je bilo še najmanj megleno – sprehodimo se okrog gradu – tu je bilo res lepo …
No sam – trmast kot sem – je bila moja želja še vedno, da jima pokažem kaj lepega – ne megle … tu pri gradu Snežnik smo že vsi bili lačni, s seboj smo imeli seveda sendviče, a kar je bil to naš prvi izlet se nihče ni upal predlagati, da bi imeli malico. No tako lačni smo pot nadaljevali naslednjih 16 km, in sicer mimo gradu po sami divjini čez Snežniške gozdove in Leskovo dolino prispemo do lovskega dvorca MAŠUN (1022 m) – ta je bil le naša vmesna postojanka, po kratkem postanku ob dvorcu in kapelici našo pot – naslednjih 18 km – nadaljujemo nazaj v civilizacijo – to so Koritnice, spet hiše, ljudje, avtomobili. Nadaljujemo čez desno Bač in levo v Knežak, tu pa smo že zares v pravi civilizaciji. Zavijemo desno v Zagorje – tu pa se mimo kapelice navzgor vzpnemo na naš zadnji cilj ŠILENTABOR (751 m) – kljub megli se sprehodimo do razgledne točke – videlo se žal tudi tu ni nič. Še sprehod do cerkve sv. Martina – ta je bila še celo odprta – ogledamo si jo. Lucija je imela s seboj fotoaparat, a tudi v cerkvi žal ni nič slikala …
No kakorkoli že naš prvi izlet – 92 km v to smer, se je bližal koncu. Domov smo se vrnili po glavni cesti Zagorje, Drskovče, Parje, Raduhova Vas, Pivka, Petelinje, Prestranek, Matenja Vas, Rakitnik, in v Postojni smo se vključili na AC ter pot nadaljevali do izvoza industrijska cona Rudnik. Po Peruzzijevi navzgor, in že zavijemo levo na Dolenjsko cesto in po 68 km prispemo nazaj na Rakovnik. Za nami je zanimiva skupna pot (160 km), polno novih vtisov. Videli smo veliko, a zaradi goste megle praktično nič, a vseeno precej. Večino poti smo preživeli v neokrnjeni naravi (divjini). K sreči imam dovolj orientacije, da se znajdem po spominu, ter mi je za načrtovanje poti dovolj le klasični zemljevid, običajno je to Atlas Slovenije, ki je vedno v avtu. S prvim, čeprav meglenim izletom smo bili vsi trije zadovoljni … skupaj smo preživeli kar nekaj lepih nepozabnih uric.
Meni je bilo še vedno žal, da Lucija, s svojim Sony DSC V1 (4x optični zoom) ni slikala notranjosti cerkev sv. Martina na Šilentaboru, tam sva bil prej z mamo že sam večkrat, a še nikoli ni bila odprta, sam prej še nikoli nisem slikal, saj nisem imel fotoaparata. Lucija je bila povod in vzrok, da sem si pozneje 19. 11. 2005 kupil svoj prvi fotoaparat – Samsung Pro 815 (15x optični in 4x digitalni zoom) –
No naši izleti pa so se vrstili, videli smo vedno več, slikali vsi vse, vedno več nas je zanimalo … in porodila se je ideja, da to delimo tudi z drugimi. In nastala je ta spletna stran. To je delček nas, ki ga podarimo VAM.
V prihodnje bodo vsa besedila pisna v tretji osebi množine, in sicer naša spletna stran

, pomeni dobesedno BITI na IZLETU sedaj (skozi našo besedo in naše fotografije).
To je bil naš prvi izlet, in seveda pričetek delovanja te spletne strani

. Slik prvega izleta pa seveda ni z razlogom.




		- 1. IZLET - ponedeljek, 31. 10. 2005

		- 31. 10. 2005 - Vrh nad Želimljami "sv. Peter" - Zgonče "sv. Primož" - Volčje "Volčje jezero - Bloško jezero" - Kozarišče "grad Snežnik" - Mašun - Šilentabor

		Trije pevci našega rakovniškega župnijskega pevskega zbora – jaz Mirko (31) ter dve novi pevki sestri Lucija (33) in Barbara (36) smo se dogovorili in odločili, da gremo skupaj na izlet. Sam sem prej že več let z mamo Marinko (64) raziskoval Slovenijo, njene lepote, ter pa tudi sosednje države, videla in doživela sva že marsikaj. Predvsem pa je zato zaslužen moj stric Bogdan (74), po katerem sem podedoval raziskovalno žilico. Tako sem svoje bogastvo želel deliti tudi z drugimi. In res prišla je priložnost – praznik – dela prost dan – ponedeljek 31. 10. 2005. Za naš prvi izlet smo se odločili za 16 km oddaljeno cerkvico sv. Petra na Vrhu nad Želimljami, kjer je lep sprehod pa tudi zelo lep razgled. Vidi se Tabor, Ahac, Veliki Osolnik, Krim, Golo, Dobravico, Ljubljansko Barje, Triglav, pa še marsikaj do kamor seže pogled. Vrh pa je tudi delček Svarunove poti. No vse lepo in prav, a ravno ta naš dan je bil precej meglen. No kakorkoli že dogovorjeni smo bili in smo šli. Na pot smo se odpravili dopoldne, okoli 10:00, in sicer z RAKOVNIKA (od koder smo vsi trije tudi doma). Z avtom smo zavili na Dolenjsko cesto in po njej nadaljevali mimo Rudnika, Lavrice in Škofljice, tu smo čez železniško progo zavili desno na (kočevsko magistralo) in nadaljevali mimo Pijave Gorice do smerokaza VRH – tu smo na ovinku zavili levo, mimo bifeja in desno čez gozdiček, kjer smo na manjšem parkirišču pred krajem VRH NAD ŽELIMLJAMI parkirali avto. Peš smo se čez travnike odpravili čez kraj ter po glavni cesti ter potem po kolovozu nadaljevali do cerkvice sv. Petra. Ko smo prišli do cerkve, ki je na 580 metrov nadmorske višine, se seveda zaradi megle ni nič videlo … še cerkev komaj. Po glavni cesti smo se vrnili nazaj do avta, in se v eni uri naužili vsaj nekaj svežega zraka. No ker pa sem jima jaz vseeno želel pokazati nekaj lepega smo se odločili, da si ogledamo še cerkve sv. Primoža in Felicijana na Zgončah. Pot smo čez gozdiček nadaljevali na glavno cesto in zavili levo. Nadaljevali smo mimo Turjaka do Rašce, tu smo zavili desno mimo Trubarjeve domačije in pot nadaljevali v Knej, tu zavijemo levo v Mišjo dolino. Pot smo nadaljevali v smeri Karlovice, a smo v kraju Logarji – Tomažini zavili desno v smeri Zgonče. Ko se po vijugasti cesti vzpnemo pod kraj ZGONČE na ovinku pod krajem pustimo avto in se navzgor čez breg in travnik odpravimo do cerkve sv. Primoža in Felicijana (817 m), tu je ob lepem vremenu pogled še veličastnejši, a kaj ko še 1 meter pred cerkvijo še cerkve nismo videli. Vrnemo se po cesti nazaj do avta, in seveda, ker sem jima želel vseeno nekaj pokazati … pot nadaljujemo – sedaj do 26 km oddaljenega gradu Snežnik. Ko pridemo do avta, našo pot nadaljujemo mimo kapelice in mimo točke Claustra Alpium Iuliarum – Rimski limes – torej pot nadaljujemo po stari rimski cesti čez zaselke Bane, Naredi tu zavijemo levo in prispemo v Lužarje, ter se spet mimo oznake za Claustra Alpium Iuliarum – Rimski limes spustimo na glavno cesto, in sicer zavijemo desno, čez Rogovilo, Zakraj, mimo Kramplje, potem pa že prečkamo vodovje Bloščice, in na naši levi se kmalu prikaže smerokaz za Novo Vas, tu zavijemo levo in nadaljujemo mimo VOLČJEGA – BLOŠKEGA JEZERA – kratek postanek ob jezeru in čez gozdiček že prispemo v Novo Vas, tu zavijemo desno in naprej mimo Bloške Police, ter levo čez Lož, Stari Trg pri Ložu, čez Veliki Obrh na Pudob, in že na desni zagledamo smerokaz za KOZARIŠČE, in že prispemo pred Grad SNEŽNIK (581 m) – tudi tu (kot seveda celo pot) gosta megla – a tu je bilo še najmanj megleno – sprehodimo se okrog gradu – tu je bilo res lepo … No sam – trmast kot sem – je bila moja želja še vedno, da jima pokažem kaj lepega – ne megle … tu pri gradu Snežnik smo že vsi bili lačni, s seboj smo imeli seveda sendviče, a kar je bil to naš prvi izlet se nihče ni upal predlagati, da bi imeli malico. No tako lačni smo pot nadaljevali naslednjih 16 km, in sicer mimo gradu po sami divjini čez Snežniške gozdove in Leskovo dolino prispemo do lovskega dvorca MAŠUN (1022 m) – ta je bil le naša vmesna postojanka, po kratkem postanku ob dvorcu in kapelici našo pot – naslednjih 18 km – nadaljujemo nazaj v civilizacijo – to so Koritnice, spet hiše, ljudje, avtomobili. Nadaljujemo čez desno Bač in levo v Knežak, tu pa smo že zares v pravi civilizaciji. Zavijemo desno v Zagorje – tu pa se mimo kapelice navzgor vzpnemo na naš zadnji cilj ŠILENTABOR (751 m) – kljub megli se sprehodimo do razgledne točke – videlo se žal tudi tu ni nič. Še sprehod do cerkve sv. Martina – ta je bila še celo odprta – ogledamo si jo. Lucija je imela s seboj fotoaparat, a tudi v cerkvi žal ni nič slikala … No kakorkoli že naš prvi izlet – 92 km v to smer, se je bližal koncu. Domov smo se vrnili po glavni cesti Zagorje, Drskovče, Parje, Raduhova Vas, Pivka, Petelinje, Prestranek, Matenja Vas, Rakitnik, in v Postojni smo se vključili na AC ter pot nadaljevali do izvoza industrijska cona Rudnik. Po Peruzzijevi navzgor, in že zavijemo levo na Dolenjsko cesto in po 68 km prispemo nazaj na Rakovnik. Za nami je zanimiva skupna pot (160 km), polno novih vtisov. Videli smo veliko, a zaradi goste megle praktično nič, a vseeno precej. Večino poti smo preživeli v neokrnjeni naravi (divjini). K sreči imam dovolj orientacije, da se znajdem po spominu, ter mi je za načrtovanje poti dovolj le klasični zemljevid, običajno je to Atlas Slovenije, ki je vedno v avtu. S prvim, čeprav meglenim izletom smo bili vsi trije zadovoljni … skupaj smo preživeli kar nekaj lepih nepozabnih uric. Meni je bilo še vedno žal, da Lucija, s svojim Sony DSC V1 (4x optični zoom) ni slikala notranjosti cerkev sv. Martina na Šilentaboru, tam sva bil prej z mamo že sam večkrat, a še nikoli ni bila odprta, sam prej še nikoli nisem slikal, saj nisem imel fotoaparata. Lucija je bila povod in vzrok, da sem si pozneje 19. 11. 2005 kupil svoj prvi fotoaparat – Samsung Pro 815 (15x optični in 4x digitalni zoom) – No naši izleti pa so se vrstili, videli smo vedno več, slikali vsi vse, vedno več nas je zanimalo … in porodila se je ideja, da to delimo tudi z drugimi. In nastala je ta spletna stran. To je delček nas, ki ga podarimo VAM. V prihodnje bodo vsa besedila pisna v tretji osebi množine, in sicer naša spletna stran , pomeni dobesedno BITI na IZLETU sedaj (skozi našo besedo in naše fotografije). To je bil naš prvi izlet, in seveda pričetek delovanja te spletne strani . Slik prvega izleta pa seveda ni z razlogom.		LJUBLJANA Golovec Ljubljansko Barje Ljubljana Botanični vrt Krajinski park Tivoli Ljubljanski grad kapela sv. Jurija Rakovnik Marija Pomočnica Lurška votlina don Boskov park grad Rakovnik Rudnik sv. Simon in Juda Tadej ŠKOFLJICA Ljubljansko Barje Lavrica Škofljica sv. Ciril in Metod Lanišče sv. Uršula dvorec Lisičje Gumnišče sv. Duh Pijava Gorica sv. Simon in Juda Tadej Želimlje sv. Vid Smrjenje sv. Štefan Gradišče sv. Primož in Felicijan Vrh nad Želimljami sv. Peter Svarunova pot VELIKE LAŠČE Turjak grad Turjak Rašica domačija Primoža Trubarja reka Rašica Knej Veliki Osolnik sv. Lovrenc Zgonče sv. Primož in Felicijan Claustra Alpium Iuliarum Lužarji sv. Ožbolt izvir Iške Claustra Alpium Iuliarum BLOKE Volčje sv. Volbenk sv. Anton Volčje (Bloško) jezero Krpanova pot LOŠKA DOLINA Kozarišče grad Snežnik Leskova dolina ILIRSKA BISTRICA Mašun lovski dvorec Mašun PIVKA Šilentabor razvaline gradu Šilentabor sv. Martin 31-10-05 31-10-05

		3 udeleženci tega izleta: Mirko, Lucija (Sony DSC V1), Barbara		avto: Alfa Romeo 33 1.3